Pravi, da je odvisnik, ki okreva. Čist je že devet mesecev, kar je najdaljše obdobje v desetletju. Soočil se je s številnimi skušnjavami, a jih je dan za dnem preganjal iz misli. Želi si, da bi bil tokrat zadnjič, in se bori, da bi bilo tako. Tokrat si želi, da bi bilo drugače.
Minile so neštete ure, ki jih je preživel na ulicah v iskanju zadovoljstva , ropanju stanovanj in prepirih z mamili zaradi dolgov. Pravi, da pekel obstaja in da ga je preživel.
Zdaj se počuti bolje , vendar se vedno boji vrnitve v tisti pekel. Podpora njegove družine je bila ključnega pomena. Čuti, da ga njegovi bližnji ljubijo in skrbijo zanj. Začenja videti luč in ceniti stvari, ki jih prej sploh ni opazil. Zdaj začenja svet videti z drugačnimi očmi.
Veliko noči je sanjal, da jemlje droge s starimi znanci. Zdi se, da si njegova podzavest obupno želi doze. Vendar so bile sanje sinoči drugačne.
V njegovih sanjah so bile spet prisotne droge. Toda v teh sanjah se je zgodilo nekaj, česar se v prejšnjih ni.
V teh sanjah sta bila tesnoba in čustvena bolečina, ki ju je povzročila njegova odvisnost, zelo prisotna. V teh sanjah je zavrnil droge, ki so mu bile ponujene, in se od njih distanciral, da bi ponovno odkril življenje, ki ga je toliko let pogrešal.
Ko se je zbudil... se je počutil malo čistejšega, počutil se je bolje.